Taizé

Obisk v Sloveniji

András — 2025-05-07T09:51:01Z

Med 15. in 23. majem bo v Sloveniji eden od bratov iz Taizéja. Vsi ste prisrčno vabljeni k skupnim molitvam, srečanjem in pogovorom, ki so navedeni na spodnjem seznamu!

četrtek, 15. maj 2025

Maribor
19:00 molitev, nato srečanje
Cerkev sv. Alojzija, Glavni trg 7, 2000 Maribor

sobota, 17. maj 2025

Mengeš
16:00 srečanje
17:00 molitev
Župnija Mengeš, Trdinov trg 9, 1234 Mengeš

ponedeljek, 19. maj 2025

Ljubljana
Evangeličanska cerkev (Gosposvetska cesta 9)
19:00 molitev, nato srečanje

Kontakt in več informacij: slovenija taize.fr

Razmišljanja brata Matthewa

Ana Tulipan — 2024-12-31T19:00:00Z

Na tej strani bodo objavljena razmišljanja brata Matthewa pri večernih molitvah od 28. do 31. decembra. Molitvam se lahko pridružite tudi v živo na tej povezavi.

Sobota, 28. december

Zelo smo veseli, da smo skupaj v teh dneh v Talinu. V Estonijo ste prišli iz skoraj vseh evropskih držav in od drugod kot romarji, da bi molili in delili kot znamenje upanja na naši celini. Po dolgih potovanjih ste utrujeni, zato vam obljubljam, da ne bom predolgo govoril.

Nocoj sta z nami nadškof Urmas Vilmaa iz Estonske evangeličansko luteranske cerkve in Regina iz cerkve Missio v Talinu.

- “Kaj za vašo Cerkev pomeni sodelovanje na tem srečanju?”

Nadškof spregovori nekaj besed o sodelovanju svoje Cerkve.

- “Kaj to srečanje pomeni zate kot mlado Estonko?

Regina pove nekaj besed.

Spomnim se svojega prvega obiska Talina pred tridesetimi leti. Ko sem s še enim bratom prišel na železniško postajo Baltijaam, naju je čakala skupina mladih. Prepevali so in imeli v rokah rože. Toplina njihove dobrodošlice se me je neizmerno dotaknila in tega nisem nikoli pozabil.

Zdaj živimo v drugačnem času, toda ali ni v nas še vedno želja po preseganju območja udobja, ki izraža naše hrepenenje po medsebojnem občestvu? Pomaga nam razumeti, da smo poklicani k nečemu večjemu od tistega, kar vidimo na prvi pogled.

Prejeli ste že pismo „Upati onkraj vsakega upanja“, ki je bilo napisano za to srečanje in srečanja, ki bodo sledila v prihodnjem letu. V teh dneh boste skupaj raziskovali različne vidike te teme. Ali smo v času, ko nas lahko zlahka odvrne to, kar vidimo v svetu in družbi, pripravljeni prisluhniti drug drugemu in odkriti, kaj je bilo položeno v srce vsakega človeka?

Pri pisanju tega pisma sem veliko časa posvetil poslušanju mladih, ki živijo na vojnih območjih. Presenetila sta me njihov pogum in trdoživost. Mnogi od tistih, s katerimi sem govoril, so mi povedali, kako pomembna je njihova vera, ko se soočajo s kruto resničnostjo svojega obstoja.

Vera, ki je preprosto zaupanje v Božjo ljubezen in ki zaradi Jezusovega vstajenja razume, da smrt nikoli ne bo imela zadnje besede. Delili so svoje upanje, upanje, ki je onkraj vsakega upanja, saj računa na novo življenje, ki se poraja tam, kjer se zdi vse izgubljeno.

Danes zvečer smo med molitvijo poslušali Magnificat, pesem Marije, Jezusove matere. Kot mlada ženska se je znašla v situaciji, ki si je ni znala predstavljati. Ker je živela v okupirani državi, je razumela pomen vere v Boga in znala reči „da“ temu, kar je od nje zahteval Bog.

Obiskala je svojo sestrično Elizabeto, ki je prav tako čakala na neverjetno rojstvo. Tako kot Marija tudi vsak od nas potrebuje ljudi, kot je Elizabeta, ki potrjujejo, kar smo razumeli o tem, kaj Bog od nas zahteva, a smo si komaj upali verjeti.

Potrditev njene sestrične je spodbudila Marijo, da je začela peti hvalnico. Vidi, kako Bog dviguje ponižne in da bodo mogočni odstranjeni s svojih prestolov. Njena vizija je svet, ki je v znamenju Božje usmiljene ljubezni svet pravičnosti in miru, kjer nihče ne ostane brez pomoči. Ko slišim te besede, si nekaj v meni upa verjeti, da se razmere lahko spremenijo, in moje upanje se obnovi.

V teh dneh bi vas rad povabil, da pojete Marijino pesem. Ko jo boste peli, molite, da bi se razmere spremenile. Spomnimo se ljudi, ki živijo v zatiralnih režimih, a hrepenijo po pravičnosti in miru. Dobro se spominjam pevske revolucije leta 1991, ki je prispevala k temu, da je Estonija ponovno pridobila neodvisnost. Številni mladi, s katerimi sem se pogovarjal med pripravo pisma, so mi povedali, kako pomembna je bila pesem, ki jim je obnovila upanje in jim dala pogum, da so vztrajali.

Za upanje je potreben pogum. V pismu je citat perujskega teologa Gustava Gutierreza. Piše: „Bog ne bo pozabil zaveze: zvestoba je najprej in predvsem spomin. ... Imeti spomin ne pomeni, da ostaneš vezan na preteklost. Spomin na včeraj je pomemben, a pomemben je zato, ker nam pomaga staviti na jutri.“

Preteklosti ne moremo pozabiti, lahko pa se nanjo ozremo, da bi gradili danes in korak za korakom gradili svojo prihodnost. Ali ne deluje tako tudi Bog? Po Svetem Duhu je Bog nenehno na delu v nas in okoli nas, spreminja naše bolečine in krona naše veselje.

Ne pozabimo na preteklost, ampak si upajmo upati onkraj vsega upanja.

Nedelja, 29. december

Danes ste se udeležili praznovanj v župnijah gostiteljicah. Vemo, da vas je veliko nastanjenih v šolah, dvoranah in nekaterih v vojaških centrih, ki so bili v preteklih letih namenjeni sprejemanju beguncev.

Ko sem se kot mladenič leta 1985 udeležil taizejskega srečanja v Barceloni, sem sprva bival v veliki šoli. To ni bilo tisto, kar sem pričakovati, in ni bilo lahko. Toda postopoma je to postalo pomembna izkušnja skupnostnega življenja in delitve. Skrbeti drug za drugega, biti pripravljen služiti in sprejemati preprost način življenja so oblikovali moj pogled na prihodnost.

Na tem srečanju boste lahko sodelovali tudi na različnih delavnicah. Upam, da vas bo to podprlo pri vašem iskanju in vam omogočilo srečanje z zavzetimi Estonci, katerih pričevanja nas lahko spodbudijo na naši poti vere.

Včeraj sem dejal, da preteklosti ne moremo pozabiti, lahko pa jo pogledamo, da bi gradili danes in korak za korakom gradili našo prihodnost. V številnih naših državah nas je zgodovina ranila in te brazgotine nosimo še danes. Drugi med vami, zlasti tisti iz Ukrajine, še vedno doživljajo grozote vojne. Čez trenutek nam bosta spregovorili Andriana in njena sestra Marta, ki prihajata iz Lvova.

Prejšnji teden sem preživel v Libanonu. Z enim od svojih bratov, ki prihaja iz te države, sva v času pred božičem obiskala ljudi iz različnih verskih skupnosti. Veste, da Bližnji vzhod trenutno pretresa vojna. Tam imamo veliko prijateljev in naš obisk je bil majhen znak solidarnosti z njimi.

Velikodušnost sprejema v deželi, kjer je bilo toliko uničenja, mi je vzela sapo. Stavbe v številnih delih države so v ruševinah, vendar ljudje kažejo neverjetno trdoživost, saj ponovno odpirajo svoje trgovine in odstranjujejo ruševine. Ta trdoživost je način upora proti nasilju, ki se je sprožilo.

Trenutno je veliko negotovosti. Lahko se vrne vojna. Kljub temu so se vsi, ki smo jih srečali, veselili božiča. Njihova vera je bila luč, ki sveti v temi.

Srečali smo se tudi z muslimanskim šejkom na jugu države. Njegova hiša je bila uničena, nekatere bližnje vasi pa so še vedno nedostopne. Bombe so še vedno padale, ko je tudi on pokopaval krščanske mrtve, medtem ko je čakal, da pride duhovnik in opravi potrebne obrede.

Ko sem se med nedavnim bombardiranjem pogovarjal z mladimi Libanonci, je bilo čutiti njihovo upanje v prihodnost miru in pravičnosti. Njihov pogum je bil otipljiv, čeprav obup ni bil daleč. Nocoj smo slišali apostola Pavla, ki je pisal prvim kristjanom v Rimu: „Upamo to, česar ne vidimo.“ Ko sem poslušal te mlade, sem to zelo močno občutil. Srečanja prejšnji teden so potrdila, kar sem slišal že prej.

Jezus sam se je rodil v revščini, v času, ko v deželi, v kateri naj bi živel, ni bilo nič gotovega. Tudi mi se lahko znajdemo v razmerah, ko ne vidimo poti naprej. Ob soočenju z nekaterimi dejstvi se lahko počutimo jezne in negotove, toda ali nas to lahko spodbudi k ukrepanju? Oseba, citirana v Pismu, ki se je nedavno srečala z enim od naših bratov, je dejala: „V meni prebiva ustvarjalna jeza.“ Najpreprostejše geste lahko postanejo znamenje naše želje po upanju.

V berilu smo slišali tudi o vzdihovanju stvarstva. Naša ranjena človeška družina je del ranjenega stvarstva, kjer je vse dano, vse krhko in vse povezano. Katere so izbire, ki jih je vsak od nas poklican sprejeti, da bi pokazal svojo skrb za naš skupni dom, dobro Božje stvarstvo?

Ko sem maja obiskal Ukrajino, sem se srečal s številnimi ljudmi, mladimi in ne tako mladimi, ki so svoj čas in moči namenili pomoči drugim. Mislim na mladega moškega, ki je bil direktor sirotišnice, na žensko, ki vodi tečaje usposabljanja za urgentno in travmatološko medicino, na vdovo, katere mož je bil lani ubit, ki vodi združenje za otroke s posebnimi potrebami.

Andriano in Marto prosim, da z nami delita nekaj besed.

- Andriana, kaj ti omogoča upanje v trenutni situaciji?

Če sem iskrena, ni vedno lahko ohraniti upanja, ko vidiš nepravičnost, ki traja tako dolgo... Toda tisto, kar nam pomaga, da ga ne izgubimo, je vera. Verjamemo, da je tisto, kar ni mogoče za ljudi, mogoče za Boga. Po temni noči vedno pride sončni vzhod. Verjamemo, da je Bog vedno s tistimi, ki trpijo in čutijo tudi naše bolečine. Vemo tudi, da nas v tej težki situaciji ne pusti samih.

- Marta, kako lahko v prihajajočem času molimo za vas?

V teh težkih in temnih časih je zelo pomembno, da ostanemo enotni v molitvah in stopimo skupaj. Prosimo vas, da skupaj z nami molite za suverenost Ukrajine, za ustavitev agresije nad našo domovino, za modrost vlad in za vzpostavitev miru. Prosimo, molite za vse ljudi, ki so zaradi te krute in nepravične vojne izgubili življenje, ki so izgubili svoje sorodnike in domove, za naše vojake, ki nas vsak dan varujejo in tvegajo svoja življenja. Naj se vsaka družina vrne domov živa in zdrava. Za vse, ki so ujeti, ranjeni, izgubljeni, ki čutijo telesne ali duševne bolečine, ki trpijo in so v stiski. Hvala za vse vaše molitve, čutimo jih!

Jutri zjutraj boste skupaj prebrali drugi del „Pisma“ Prisluhniti ljudem z upanjem in svetopisemski odlomek, kot je navedeno v aplikaciji za srečanje. Dve od vprašanj, ki ju boste delili, sta: „Ali sem v svojem življenju srečal pričevalce upanja?“ in „Česa sem se od njih naučil?“. Morda boste o tem začeli razmišljati že nocoj.

Naša večerna molitev se bo zaključila z molitvijo ob ikoni križa. Vsi, ki želite, lahko pridete in molite ob križu, da bi Jezusu zaupali svoje skrbi in težave ter situacije trpljenja v svetu. Kristus sprejme vsakega od nas, takega, kakršni smo, in tako kot v svojem življenju na zemlji hodi z nami v naših spraševanjih in dvomih, prav tako pa deli z nami naše veselje. Obnavlja naše upanje.

Ponedeljek, 30. december

Smo že čez polovico našega evropskega srečanja mladih v Talinu. Rad bi se zahvalil krščanskim skupnostim v mestu in okolici, civilnim oblastem in ekipi mladih prostovoljcev iz različnih držav, ki so pripravili naše srečanje.

Pogoji niso bili vedno lahki, vendar ste z zelo preprostimi sredstvi ustvarili nekaj, kar bo ostalo v srcih mnogih ljudi, tako udeležencev srečanja kot prebivalcev Estonije. Hvala vam za pogum in vztrajnost, ki ste ju pokazali in nam vsem pripravili poti upanja.

Danes zvečer smo poslušali odlomek iz Matejevega evangelija, v katerem je Jezus ob pogledu na veliko množico, ki mu je sledila, začutil sočutje. Njegovo čustvo bo privedlo do skrbnega in učinkovitega delovanja. Najprej ozdravi bolnike v množici. Nato pa se začne spuščati noč. Njegovi prijatelji hočejo množico poslati stran, da bi poiskali hrano.

Jezus, namesto da bi se z njimi strinjal, prijatelje prosi, naj pogledajo in vidijo, kaj že imajo. Našli so pet hlebov in dve ribi, kar se glede na velikost naloge zdi tako nezadostno. Jezus se zahvali za tisto malo, kar so našli, razlomi hlebce in njegovi prijatelji razdelijo hrano množici. To, kar ostane, presega njihove potrebe.

Jezus se noče sprijazniti s situacijo, ki se zdi nemogoča. Obrok, ki je sledil, je predokus tistega, kar bo v polnosti prišlo v Božji prihodnosti. Naša lakota in žeja bosta potešeni na vseh njunih različnih ravneh.

Ta zgodba lahko oblikuje naše upanje, ki, kot je zapisano v Pismu, postane „kot ladijsko sidro Trdno nas drži, ko divja vihar. Omogoča nam, da živimo drobna znamenja svoje zvestobe klicu, ki smo ga prejeli, in ljudem, ki so nam zaupani. Je pa tudi kot čelada in nas varuje pred nesrečami, ki se lahko zgrnejo nad nas.“

Začeli boste razmišljati o vrnitvi domov. Kaj je tisto malo, kar lahko ponudite Jezusu, da bi se v vaši lokalni skupnosti, v vaših cerkvah in župnijah razcvetelo upanje? Najmanjša znamenja imajo ogromno težo. Prerok Jeremija je v svojem mestu kupil njivo, čeprav mu je grozilo uničenje. Znamenja upanja dajejo pogum vsem, upanje za človeško družino, upanje za dobro Božje stvarstvo.

S preprostimi sredstvi lahko dosežemo tako veliko. To srečanje je pripravila majhna skupina mladih prostovoljcev, nekaj bratov iz Taizéja in sester svetega Andreja ter lokalnih kristjanov. Namesto da iščemo nekaj spektakularnega, mar niso skromne geste medsebojnega poslušanja, vzpostavljanja zaupanja in prijateljstva tiste, ki posredujejo bistvo evangelija in nam pomagajo vedno bolj vstopati v skrivnost občestva, ki je Kristusovo telo, Cerkev?

Naša Skupnost iz Taizéja je že več let na romanju zaupanja. Od časa do časa postane to romanje vidno, kot zdaj med našim evropskim srečanjem v Talinu, pa tudi v vasi Taizé ob tedenskih srečanjih mladih. To je način medsebojnega spodbujanja na našem vsakodnevnem potovanju vere, način, kako pustiti Kristusu, da obnovi naše upanje, da se lahko soočimo z izzivi, ki jih srečujemo, ne glede na to, kje se nahajamo.

Z veseljem vas bomo sprejeli v Taizéju v času poletnih srečanj, in morda bo kdo od vas lahko preživel teden dni z nami pred ali po jubileju mladih, ki bo potekal naslednje poletje v Rimu.

Kje pa bo potekalo naše naslednje evropsko srečanje mladih?

Potekalo bo v državi s sedmimi velikimi gorskimi verigami ...
v državi, ki proizvaja več kot 1.600 različnih vrst sira …
v državi, ki je trikrat gostila zimske Olimpijske igre …
v mestu, ki je zgrajeno ob čudoviti reki …
z nedavno prenovljeno katedralo …

Naslednje evropsko srečanje mladih bo potekalo v Parizu in okoliški regiji Île de France.

Nadškofa Laurenta Ulricha bi rad prosil, da vas v nekaj besedah povabi v Pariz in Île de France od 28. decembra 2025 do 1. januarja 2026.

(...)

Jutri bomo več govorili o romanju zaupanja na Zemlji z nekaj novimi idejami, kako lahko v naslednjem času še naprej skupaj obnavljamo naše upanje. Sedaj bomo molili okoli križa kot prejšnje večere.

Torek, 31. december

Danes zjutraj ste v svojih majhnih skupinah skupaj prebrali poglavje „Prizadevanje za upanje“ iz pisma. Razmišljali ste o vprašanju: „Kaj nam pomaga, da v težavah pogledamo dlje od svojih težav?“

To, kar ste skupaj delili, vas bo pripravilo na potovanje nazaj, kajti čeprav je to, kar doživljamo v teh dneh tukaj v Talinu, pomembno, pa se njegova vrednost poveča, ko vpliva na naše vsakdanje življenje.

Kot sem povedal že včeraj, je naše srečanje pripravila ekipa mladih prostovoljcev. Danes zvečer sta z nami dva izmed njih, Ismael iz Bolivije in Natali iz Estonije. Radi bi se jima zahvalili za ves njun trud.

Ismaela bi rad vprašal: „Kaj ti je omogočilo, da si med pripravami kljub oviram, s katerimi si se srečeval, še naprej upal?“

Ismael: Odgovor na to vprašanje je preprost, a globok in zahteven: zaupanje v Boga. Včasih izgubimo zaupanje v ljudi okoli sebe in celo vase in svoje sposobnosti. Toda prav zaupanje v Boga mi je med pripravami dajalo upanje. Zavedanje, da ima načrt, da zanj skrbi in da je prisoten na vsakem koraku, mi je omogočilo, da sem se še naprej premikal naprej. To zaupanje mi je pomagalo videti Boga v ljudeh okoli mene in v majhnem napredku, ki smo ga dosegali vsak dan.

Nekaj, kar sem doživel v Talinu, je to zaupanje še okrepilo. Gledal sem dokumentarec o Estoniji, v katerem je neka ženska povedala, da je za Estonce petje način izražanja vere. Ta misel me je spomnila na stavek svetega Avguština: „Peti pomeni dvakrat moliti.“ Morda se mnogi Estonci in celo mnogi med nami tega ne zavedajo, toda ko pojemo, nas Bog ne le posluša, ampak nas tudi globoko ljubi.

Zato lahko z gotovostjo rečem, da je bilo zaupanje v Boga vir mojega upanja. Gotovost, da nas ljubi, zlasti ko pojemo s srcem, me je podpirala pri vseh izzivih in me napolnjevala z mirom. Zavedanje, da nas Bog ljubi z večno ljubeznijo, daje smisel vsakemu našemu koraku.

Natali „kakšno je tvoje upanje za po srečanju, za prebivalce Talina in romarje, ki so se srečanja udeležili?“

Natali pove nekaj besed.

Izziv za vse nas je, kako lahko zaznamo Božjo navzočnost sredi naših bojev? Čeprav prihajamo iz zelo različnih situacij, kako lahko ostanemo ljudje upanja? V jeziku Kikuyu iz vzhodne Afrike je ena od božjih lastnosti ta, da je Bog „vreden upanja“, Bog, v katerega lahko položimo svoje upanje.

To se kaže predvsem v Jezusovem življenju, smrti in vstajenju. In vendar je Jezus resnično izkusil težave človeškega bivanja in celo smrt. Od tega ni bežal. Če naj naše upanje resnično raste, potem to pomeni, da se moramo soočiti z resničnostjo, kakršna je, videti jo moramo v luči Božjih obljub. Nič, niti smrt, nas ne more ločiti od Božje zveste ljubezni.

A tudi če to vemo, ne dobimo vedno odgovorov, ki jih iščemo. V nocojšnjem odlomku iz Markovega evangelija spoznamo ženske pri Jezusovem grobu. „Kdo bo odvalil kamen namesto nas?“ se sprašujejo. Sprejemajo svojo ranljivost. Nimajo odgovora.

Toda ko pogledajo navzgor, je kamen že odvaljen in zagledajo mladega moškega, oblečenega v belo. Povedano nam je, da so se ženske ustrašile. Zaradi tega, kar vidijo in slišijo, so v šoku. Zgodilo se je nekaj, česar si niso upale upati.

Mladenič ženskam pove, da je Jezus vstal. Ni ga v grobu. In jim reče: „Pojdite in povejte njegovim učencem in Petru.“ Ženske postanejo apostolke, kar pomeni „poslane“. Poslane so k moškim učencem in Petru. Dvignjen položaj žensk in njihova nova služba sta simbol novega stvarstva, prenovljenega upanja, ki ga je uresničil Jezus.

Jezus gre pred njimi v Galilejo, nazaj v kraj, kjer se je začel evangelij. To nakazuje nov začetek, a tudi vrnitev h koreninam. Toda ženske zbežijo od groba, prevzete od groze in začudenja. Rečeno nam je, da zaradi tega niso nikomur ničesar povedale.

Marko v svojem evangeliju dvakrat uporabi besedo, prevedeno kot groza - enkrat, ko opisuje odziv prijateljev ob umiritvi nevihte (Mr 4,41), in drugič, ko opisuje njihov odziv na Jezusovo spremenjenje (Mr 9,6). Oba konteksta kažeta, da bi bilo bolje reči strah kot groza. Ženske ne rečejo nikomur ničesar, ker so polne strahospoštovanja.

Ženske potrebujejo čas, da predelajo, kar so doživele. Tako kot one se tudi vi vračate v Galilejo, v svojo domačo deželo. Potujejo skupaj, kot boste skupaj potovali tudi mnogi med vami. Tako kot one lahko postanete romarji upanja, ki ga nosite v sebi. To upanje je morda upanje za mir.

Mar nismo v teh dneh iz različnih okolij, držav, Cerkva in starosti živeli v znamenju upanja, ki nam ga obljublja zaupanje v vstalega Kristusa? Ker je Kristus naš mir in nam ga daje, kot romarji upanja postanemo tudi romarji miru.

Mir brez pravičnosti ni pravi mir, vendar pa obstaja tudi notranja svoboda, ki izvira iz najpreprostejšega zaupanja, ki ga imenujemo vera. Ko si prizadevamo za pravičen mir, kjer koli živimo, ali bomo storili vse, kar je v naši moči, da bi ostali notranje svobodni?

Vsak petek v Taizéju v tišini molimo za mir v svetu. Morda ne bomo dobili odgovorov, ki jih iščemo, vendar pa nam bivanje v Božji navzočnosti lahko omogoči, da se v nas vzbudijo intuicije. Nekatere od teh intuicij, ko jih delimo z drugimi, nas bodo morda spodbudile k dejanjem. Kot boste nocoj z molitvijo za mir pozdravili novo leto, boste ob vrnitvi domov tudi v svojih cerkvah in skupinah redno molili za mir?

Bi tudi vi lahko poiskali stik z nekom, ki živi na vojnem območju, in ga podprli z rednimi elektronskimi sporočili ali video klici? Bi bilo mogoče na kakšen način podpreti tudi ljudi, ki živijo v zatiralnih režimih? Mnogi med vami ste te dni srečali mlade iz Ukrajine. Ostanite v stiku z njimi! Ne bomo vas pozabili!

Sveti Duh, Duh vstalega Kristusa, naj nas vse vodi, da bomo romarji upanja in romarji miru. Ali smo pripravljeni upati onkraj vsakega upanja?

Prenos molitev v živo

Ana Tulipan — 2024-12-28T16:30:00Z

Od 28. do 31. decembra boste na tej strani lahko spremljali prenos večernih molitev z Evropskega srečanja mladih v Talinu.

Sobota, 28. december, ob 18.00

Nedelja, 29. december, ob 18.00

Ponedeljek, 30. december, ob 18.00

Torek, 31. december, ob 18.00

Pesmarica srečanja

Ana Tulipan — 2024-12-27T18:00:00Z

Od 28. do 31. decembra lahko večernim molitvam med Evropskim srečanjem mladih v Talinu sledite na YouTube kanalu Taizéja. Tukaj lahko prenesete pesmarico srečanja, ki vam bo v pomoč pri sodelovanju.

Pesmarica Evropskega srečanja mladih v Talinu

Sporočila, prejeta za srečanje

Ana Tulipan — 2024-12-27T14:20:00Z

Sporočila cerkvenih in političnih voditeljev udeležencem 47. Evropskega srečanja mladih v Talinu.

Papež Frančišek
Ekumenski patriarh Bartolomej
Yorški nadškof, Stephen Cottrell
Generalna tajnica Svetovne luteranske zveze, častita Anne Burghardt
Predsednica Svetovnega metodističnega sveta, škofinja Debra Wallace-Padgett
Generalni tajnik Svetovne baptistične zveze, častiti dr. Elijah Brown
Odgovorni za ekumenizem pri Svetovni luteranski zvezi, častiti Samuel van der Maas
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen

Papež Frančišek

Dragi mladi,

Na obali Baltskega morja, v Talinu, ste se letos zbrali na 47. Evropskem srečanju, ki ga organizira Taizéjska skupnost. Papež Frančišek pošilja najtoplejše pozdrave vam, bratom Skupnosti, voditeljem različnih krščanskih veroizpovedi v Estoniji in vsem ljudem dobre volje, ki vas pozdravljajo ob koncu letošnjega leta.

Sveti oče se je med svojim apostolskim potovanjem v tri baltske države leta 2018 srečal z mladimi v luteranski cerkvi Kaarli v Talinu in izrekel besede, ki opisujejo tudi to, kar doživljate v teh dneh: „Vedno je dobro, da se srečamo, si izmenjamo življenjske zgodbe ter delimo svoje misli in upe; prav tako je čudovito, da se zberemo kot verniki v Jezusa Kristusa.“ (Ekumensko srečanje z mladimi, 25. september 2018)¸.

Druženje v duhu delitve in prijateljstva: to je še toliko bolj pomembno v današnjem času, ko naš svet doživlja hude preizkušnje. Mnoge države zaznamujeta nasilje in vojna, mnogi ljudje so žrtve nečloveškega ravnanja, druge pa zmedejo neenakosti v naših družbah in resne ekološke nevarnosti.

V teh dneh v Talinu si želite „upati onkraj vsakega upanja“, kot je naslov pisma, ki ga je brat Matthew, prior iz Taizéja, napisal za prihajajoče leto. Ta poziv, ki je v skladu s temo jubilejnega leta, ki bo zaznamovalo leto 2025, je namenjen tudi vsakemu izmed vas: „Hodite v upanju! Upanje premaga vsako utrujenost, vsako krizo in vsako tesnobo s tem, da nam da močno spodbudo za pot naprej, ker je dar, ki ga prejmemo od Boga samega. On napolni s smislom naš čas, nas razsvetljuje na poti, nam kaže smer in cilj življenja.“ (Poslanica za 39. svetovni dan mladih, 24. november 2024)

Dragi mladi, sveti oče računa na vas in potrjuje zaupanje Cerkve v vas, saj vesoljna Cerkev potrebuje vse vas, da bi danes oznanjali veselo novico o Božji ljubezni. To je tudi pomen sinodalnega procesa, ki ga je začela Katoliška cerkev in je privedel do lepega napredka v ekumenskem prijateljstvu z našimi brati in sestrami različnih krščanskih veroizpovedi.

Papež Frančišek vsakega od vas in vaše družine izroča Gospodu in vam na priprošnjo Device Marije z vsem srcem podeljuje svoj apostolski blagoslov. Prosi vas, da molite zanj.

Kardinal Pietro Parolin, državni tajnik Njegove svetosti

Ekumenski patriarh Bartolomej

Dragi mladi,

Z velikim veseljem in globoko naklonjenostjo vam pošiljamo to sporočilo ob Evropskem srečanju mladih, ki ga Skupnost iz Taizéja organizira v čudovitem mestu Talin. Ta dogodek, ki združuje mlade iz različnih narodov in krščanskih tradicij, je živo pričevanje o edinosti v Kristusu in našem skupnem klicu, da živimo kot učenci vstalega Gospoda.

Tema, izbrana za to srečanje, „Upati onkraj vsakega upanja“, nas vabi, da poglobimo svojo vero v Boga, ki je najvišji vir upanja. To upanje, zakoreninjeno v Kristusovem vstajenju, nas kliče, da pogledamo onkraj izzivov našega časa. Kot je zapisal apostol Pavel: „ Na osnovi upanja je proti upanju veroval“ (Rim 4,18). To sporočilo nas opominja, da vera odpira pot, za katero se zdi, da je ni.

V svetu, ki ga zaznamujejo delitve, konflikti in negotovost, ste nosilci novega upanja. S tem, ko ste se zbrali, da bi molili, delili in razmišljali, dokazujete resničnost Božje ljubezni, ki presega meje in združuje srca v pristnem občestvu. S svojim zgledom dokazujete, da je krščanska vera preobražajoča sila, ki lahko prinese mir in upanje tudi v najtemnejših časih. Zato vas vabimo, da še posebej molite za države in regije, ki jih pustošijo vojne in spopadi, zlasti za Ukrajino in Bližnji vzhod.

Mesto Talin s svojo bogato duhovno in kulturno zgodovino v teh dneh postaja znamenje luči za Evropo in svet. S svojo navzočnostjo tukaj ste priče te luči, ki je Kristus, „resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka“ (Jn 1,9). Ta luč vas kliče, da ste mirovniki, služabniki Božje pravičnosti in veleposlaniki sprave. V svetu, ki ga pogosto zamegljujeta brezbrižnost in nerazumevanje, je vaša predanost iskra upanja.

Želimo se zahvaliti Skupnosti iz Taizéja in še posebej bratu Matthewu za njihovo nenehno prizadevanje za krščansko edinost. Vaše pričevanje nas opominja, da edinost ni oddaljen sen, ampak resničnost, ki jo lahko okusimo tukaj in zdaj, v ponižnosti in medsebojni ljubezni. Delo Skupnosti iz Taizéja navdihuje na tisoče ljudi po vsem svetu in nas opominja, da smo vsi poklicani, da si prizadevamo za trajno spravo.

Dragi mladi, spodbujamo vas, da poglobite svojo vero, nenehno iščete Božjo voljo in živite v skladu z naukom evangelija. Bodite glasniki krščanskega upanja v svojih družinah, skupnostih in družbah. Kot je zapisal apostol Pavel: „Pri vas naj se vse dela iz ljubezni“ (1 Kor 16,14). Ta odlomek nas spominja, da mora biti ljubezen v središču vsega, kar počnemo, saj z ljubeznijo v svetu odsevamo Kristusovo obličje.

V tem duhu vas vabimo, da gojite odnose, ki temeljijo na poslušanju in vzajemnem spoštovanju. Vsako srečanje, vsak dialog je priložnost za odkrivanje bogastva drugih in pričevanje o lepoti Božjega stvarstva. Poklicani ste biti graditelji občestva, graditi mostove tam, kjer so zidovi, ter s svojimi dejanji in besedami razsvetljevati svet.

Molimo, da bo to Evropsko srečanje mladih za vsakega od vas vir navdiha, duhovne obnove in obilnih milosti. Naj vas Gospod vodi in krepi na vaši poti vere in pričevanja. Verjamemo, da bo ta izkušnja okrepila vašo željo, da bi v novem letu, ki je pred vami, velikodušno in predano služili Cerkvi in družbi.

Yorški nadškof, Stephen Cottrell

Drage sestre in bratje v Kristusu,

z velikim veseljem vas pozdravljam, ko se zbirate v Talinu na mednarodnem srečanju mladih Evropejcev, ki ga gosti Taizé. To srečanje je čudovita priložnost za mlade udeležence in njihove gostitelje, da začnejo novo leto združeni v molitvi, občestvu in upanju.

Spodbujam vas, da izkoristite to priložnost in postanete romarji upanja in miru. Ko se bomo skupaj podali na to pot, nosimo v sebi duh Taizéja, ki nas kliče k edinosti, spravi in ljubezni.

Ko sem pred več kot tridesetimi leti prvič prišel v Taizé, me je osupnila cerkev, v kateri se trikrat na dan zbiramo k bogoslužju. Ima več vhodov in izhodov, kar nas opominja, da se lahko približamo - ali celo zapustimo - na več načinov, saj nas Kristus zbira in pošilja na različne načine in v različne smeri. Toda v središču je Kristus in njegovo povabilo, naj pridemo k njemu, da bi našli upanje in mir za svoje življenje in za svet.

Če se znajdete tukaj in niste prepričani, kaj to pomeni ali zakaj ste prišli, vedite, da ste v dobri družbi. Tako kot Peter tudi mi pogosto z mešanico veselja in strahu stojimo pred Jezusom, vendar ni boljšega mesta, kjer bi lahko stali - saj tu najdemo besede večnega življenja. Naj vas vodijo v prihodnjih dneh. In naj Kristus usmerja vaše življenje.

Ko bomo iskali Božji blagoslov za novo leto, molim, da bo to potovanje vsakega od vas navdihnilo, da se bo domov vrnil s prenovljeno zavezo za gradnjo edinosti in prizadevanje za spravo. To so darovi, ki jih naš svet in Cerkev tako zelo potrebujeta.

Generalna tajnica Svetovne luteranske zveze, častita Anne Burghardt

Dragi mladi, zbrani na Evropskem srečanju v Talinu,
Dragi romarji upanja in miru!

V imenu Svetovne luteranske zveze, svetovnega občestva luteranskih cerkva, vas vse lepo pozdravljam v tem božičnem času, v času, ko praznujemo luč, ki prihaja na svet po Jezusu Kristusu. Tako pomembno je, da se zberemo osebno, da pozorno prisluhnemo, da smo v dialogu in da se skozi srečanja preoblikujemo. Ko se zbiramo v božjem imenu, je navsezadnje Bog tisti, ki nas skozi srečanja spreminja. Sami se ne moremo preoblikovati. Preobrazba je delo Boga, Svetega Duha, ki nas vedno oblikuje - v osebe miru, osebe upanja ter v skupnosti sprave in pravičnosti.

Preobrazba traja nekaj časa ter zahteva vztrajnost in potrpežljivost. Kot Kristusovi privrženci se ne smemo prilagajati temu svetu, ampak se moramo, kot pravi Pavel v 12. poglavju Pisma Rimljanom, preoblikovati z obnovo svojega uma. Sveti Duh nas kliče k nenehni preobrazbi naših misli, src in odnosov, ki nato vpliva na skupnosti, ki jim pripadamo, da tudi one postanejo skupnosti upanja v našem svetu.

Skupnost upanja v vsakem človeku vidi sorojenca. Resno jemlje to, kar Sveto pismo uči o srečanju z Jezusom Kristusom v vsakem človeku v stiski (Mt 25,31-40). Govori proti nepravičnosti, da bi se pravičnost valila kot vedno tekoč potok (Am 5,24). Podpira darove vseh svojih članov ne glede na narodnost ali spol (Gal 3,28). In resno jemlje nalogo negovati Božje stvarstvo (1 Mz 2,15).

Vse to je delo Svetega Duha v nas in po nas, v naših skupnostih in po njih. Smo priče upanja, ki je onkraj vsakega upanja, upanja, ki spreminja svet.

Da bi bili bogato blagoslovljeni in tako blagoslov za druge.

Predsednica Svetovnega metodističnega sveta, škofinja Debra Wallace-Padgett

Dragi brat Matthew in mladi Evropejci,

pozdravljam vas v imenu Svetovnega metodističnega sveta, ko ste se zbrali ob Baltskem morju v Talinu v Estoniji na Evropskem srečanju mladih.

Navdihuje me vaša odločitev, da v novo leto vstopite v molitvi in občestvu z drugimi kristjani. Vedite, da se vam bom v srcu in duhu pridružila z molitvijo ob koncu 2024 in v začetku 2025 in sicer na silvestrovo od 23.30 do polnoči po vzhodnem standardnem času.

V našem svetu je zaradi vojn, lakote, podnebnih sprememb in še česa težko obdobje. Poleg tega mnogi ljudje trpijo zaradi osebnih zdravstvenih, medosebnih, duhovnih, čustvenih in gospodarskih izzivov. Vendar smo kristjani zaradi vere v Jezusa Kristusa ljudje upanja. Naše upanje je v vstalem Kristusu, ki nam ponuja novo življenje, ki se začne zdaj in traja večno. Kot je navedeno v Drugem pismu Korinjčanom (5,17): „ Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.“

Tema „upati onkraj vsakega upanja“ odraža duha kristjanov na poti skozi to življenje. Poleg tega, da smo ljudje upanja, smo s svojimi besedami in dejanji tudi orodje božjega miru. Da bi skozi to izkušnjo molitve in druženja rasli v svoji identiteti „romarjev upanja, romarjev miru“.

Moje molitve so z vami, ko se boste ob tej pomembni priložnosti srečali, molili in uživali v družbi drug drugega. Bodite blagoslovljeni, ko „upate onkraj vsakega upanja“ zdaj in vedno.

Generalni tajnik Svetovne baptistične zveze, častiti dr. Elijah Brown

Kot družina Svetovne baptistične družine smo se zbrali, da bi proslavili in delili veselje ob vašem srečanju to zimo, kjer boste novo leto začeli v molitvi in krščanskem občestvu. To srečanje vidimo kot globok izraz edinosti v Kristusu.

Svetovna baptistična zveza (BWA) je krščanska svetovna skupnost, ki je bila ustanovljena leta 1905 in se opira na več kot 400 let skupne zgodovine, danes pa deluje v 134 državah in predstavlja več kot 51 milijonov krščenih vernikov. BWA, ki se razteza na vse konce sveta, obstaja kot izraz bistvene enotnosti baptistov v Gospodu Jezusu Kristusu. Skupaj delimo skupno izpoved vere v Jezusa Kristusa in smo povezani z Božjo ljubeznijo, da bi podpirali, spodbujali in krepili drug drugega, medtem ko v moči Svetega Duha oznanjamo in živimo evangelij Jezusa Kristusa vpričo izgubljenega in ranjenega sveta.

Vaša predanost in zavezanost naši skupni veri je resnično navdihujoča. Ko se zberete skupaj, vidimo vaša prizadevanja kot pričevanje o vrednotah, ki so osrednjega pomena za BWA - vrednotah strastnega življenja po evangeliju in podpiranja duhovnega življenja naslednje generacije kristjanov. Krščansko skupnost združuje skupna vera med različnimi kulturami v zavezi skupne preobrazbe v Jezusu Kristusu, skupnih odnosov in skupnega sodelovanja pri Božjem poslanstvu.

V tem času, med preizkušnjami in tragedijami, ki bremenijo človeštvo, vsem udeležencem tega srečanja, mladim udeležencem in gostiteljem, ponujamo sporočilo upanja. Ponavljamo prizadevanja za spodbudo, da boste „romarji upanja, romarji miru“. Ko razmišljate o izzivih, s katerimi se sooča naš svet, naj vas opogumijo tudi Kristusove obljube, ki nas kliče, naj bomo mirovniki in nosilci njegovega upanja. Naj ta čas obnovi vašo moč in prepričanje, da boste utelešali to upanje v vsakem kotičku vašega življenja, skupnosti in širše.

Da bi našli nov navdih in moč. BWA je tukaj, da vas podpre in vam stoji ob strani, ko potujemo skupaj z našim Gospodom Jezusom Kristusom.

Molimo, da bo Božja milost še naprej vodila vašo pot.

Odgovorni za ekumenizem pri Svetovni luteranski zvezi, častiti Samuel van der Maas

“Zato, moji ljubi bratje, bodite stanovitni, neomahljivi, nadvse uspešni v Gospodovem delu, ker veste, da vaš trud v Gospodu ni prazen” (1Kor 15, 58)

Dragi prijatelji,

V teh temnih dneh bi zlahka podlegli skušnjavi, da bi postali obupani, ko bi videli, kaj človeštvo počne drug drugemu in stvarstvu.

Toda naš Gospod Jezus je prišel na ta svet, da bi popravil, kar je zlomljeno, da bi namesto brezupa dal perspektivo, da bi tiste, ki mu sledijo, naučil in jim omogočil živeti Ljubezen namesto sebičnosti in sovraštva - da bi omogočil mir.

Za vse nas ste takšna spodbuda, ker vlagate čas, finance in energijo iz te najpomembnejše motivacije: biti vedno bolj „romarji upanja, romarji miru“.
Hvala vam, ker ne obupujete, temveč širite to perspektivo in to resničnost, ki ju svet danes potrebuje.

Ob pogledu na vse, kar se dogaja, ob pogledu na tolikšno bolečino povsod, se vam morda zdi, da s svojim prizadevanjem ne morete veliko spremeniti.

Toda bodite opogumljeni: vaš trud v Gospodu ni prazen!

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres

Prisrčno pozdravljam vse udeležence 47. Evropskega srečanja mladih.

Ko sem se kot študent udeležil taizéjskega srečanja, so me navdihnile vrednote vaše skupnosti, kot so mir, sočutje in solidarnost.

Letošnje sporočilo „upati onkraj vsakega upanja“ je potrebno bolj kot kdaj koli prej.
Po svetu divjajo konflikti, neenakosti se poglabljajo, sovražni govor razdira družbeno tkivo in podnebni zlom je vsepovsod okoli nas.

Upanje pa vidim v mladih po vsem svetu, ki so na čelu pozivov k spremembam. Kot skrbniki jutrišnjega dne so bolj zainteresirani za utiranje poti v boljšo prihodnost. Združeni narodi si vsak dan prizadevajo za krepitev in negovanje tega upanja.

Prav zato Pakt za prihodnost in Deklaracija o prihodnjih generacijah, ki so ju države članice Združenih narodov sprejele septembra, vključujeta zaveze za krepitev smiselne udeležbe mladih pri sprejemanju odločitev na nacionalni in svetovni ravni.

Zahvaljujemo se vam za vašo zavezanost pospeševanju miru, trajnostnega razvoja in človekovih pravic po vsem svetu. Združeni narodi podpirajo vas in vse ljudi, ki si prizadevajo za bolj pravičen, zdrav in vključujoč svet. Želim vam vse najboljše na letošnjem srečanju.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen

Dragi brat Matthew,
dragi prijatelji Taizéja,

Prepričana sem, da bo letošnje srečanje v vas pustilo trajen vtis - tako kot v meni, ko sem se ga udeležila pred dvema letoma. Še vedno gojim spomin na tiste dni. Na vero in strast mladih, ki sem jih spoznala. Na trenutke tišine in pesmi. Pa tudi modre besede brata Aloisa in mnogih drugih. Takrat ste izbrali temo „Postati ustvarjalci edinosti“. Bila je kot nalašč za čas naraščajoče polarizacije. Letos je tema, ki jo je izbral brat Matthew, ponovno ogledalo časa, v katerem živimo. Čas vojn in žalosti, a tudi čas, ko se upanje upira vsem oviram - upanje, ki je onkraj vsakega upanja.

Razmislite o dogodkih v Siriji - državi, s katero je vaša skupnost še posebej povezana. Po štirinajstih letih državljanske vojne in pol milijona žrtev je zdaj možnost novega začetka. Nov začetek, kot si ga je zamislil oče Paolo Dall'Oglio - ki je tako kot vi vse svoje življenje posvetil dialogu med verami in so ga zaradi tega ugrabili teroristi skupine Daeš. Nekateri poznate njegovo zgodbo: oče Paolo je verjel, da enotnosti vseh Sircev ni mogoče doseči z zatiranjem, temveč le s spravo. Verjel je, da se lahko po diktaturi dvigne nova demokratična Sirija. Doseči te sanje ne bo lahko. Mnogi Sirci - tudi tisti v krščanskih skupnostih - se ukvarjajo s prihodnostjo. Pozorni moramo biti na zaščito vseh manjšin in spoštovanje vseh verstev. Toda po toliko časa in toliko bolečine se v Sirijo vrača upanje.

Kot je napisal brat Matthew, v upanju ni pasivnosti. Pravzaprav je upanje aktiven boj proti vdanosti. Nikjer to ni bolj jasno kot v Ukrajini. Na ukrajinska mesta vsak dan padajo bombe, ukrajinsko ljudstvo pa vsak dan vstane in se še naprej upira agresorju. Zavedajo se, da vdaja ne bi pripeljala do miru, temveč le do izgube svobode. In potrebujejo našo podporo, da bi plamen upanja ohranili živ. Upor - in ne vdanost - je edina pot k pravičnemu in trajnemu miru.

V tem času kristjani po vsem svetu praznujejo rojstvo Upanja. Naj vsem vam letošnje srečanje da moč, da boste še naprej „upali onkraj vsakega upanja“. Vam in vašim družinam pa želim miren božič in srečno novo leto.

Informacije za registrirane udeležence

Ana Tulipan — 2024-12-23T17:34:00Z

S seboj prinesite

Prosimo, spomnite vse člane vaše skupine, da s seboj v Talin prinesejo:

spalno vrečo in podlogo

termovko

skodelico, krožnik in žlico za zajtrk

odsevnik, če ga imate

copate (ob vstopu v hišo je običajno, da se sezuješ)

svetilko (za varčevanje z baterijo telefona)

podaljšek-razdelilec za lažje polnjenje telefona

kopalke za skupne prhe

inštrument za festival narodov

evropsko kartico zavarovanja

osebni dokument (osebna izkaznica ali potni list) in njegovo fotokopijo

podritnik za sedenje na tleh

zdravila, ki jih potrebujete

duhovniki lahko prinesejo svojo albo in štolo ter mašni komplet

Če pridete z avtomobilom:

Ne pozabite na zimsko opremo! Upoštevajte, da mora biti od 1. decembra vsako osebno vozilo, ki vstopa v Estonijo iz druge države, opremljeno z zimskimi pnevmatikami, ki ustrezajo estonskim tehničnim standardom. Zahteva za zimske pnevmatike velja za vozila kategorij M1, N1, O2 ter karoserij L6e in L7e.

Prispevek

Vsak udeleženec mora izpolniti obrazec za sodelovanje in ga ob prihodu izročiti lokalni skupnosti.

PRENESI OBRAZEC

Nato boste prejeli vrečko za zbiranje hrane pri razdeljevanju večernega obroka. Vodje skupin ali posamezniki, ki svojega prispevka niso poslali vnaprej, ga bodo morali oddati - samo v evrih (€) - 28. 12. zvečer v Tondirabi pred razdelitvijo večerje. Vendar pa bo postopek lažji, če boste svoj prispevek nakazali vnaprej prek prijavnice.

Nastanitev

Do božiča bomo še naprej pozivali k gostoljubnosti, vendar ne bo postelj za vse: večina udeležencev bo nastanjena skupinsko (v šolah, praznih stanovanjih, športnih objektih ...). Za organizacijo skupnega življenja in vodenje jutranjega programa z drugimi udeleženci bodo potrebne vaša velikodušnost, vaše spretnosti in ustvarjalnost. Nujno je, da vsakdo s seboj prinese spalno vrečo in podlogo!

Poslali vam bomo naslov kraja, kjer vas bomo 28. decembra sprejeli v Talinu in okolici. Od tam bo vsak udeleženec napoten v svojo nastanitev.

Velike skupine bodo razdeljene v podskupine z največ 15-25 osebami, vsaka od teh podskupin pa bo sprejeta na drugem mestu. Zato bodo vodje večjih skupin prejeli seznam različnih naslovov za sprejem. Za vsako od manjših skupin, ki jih boste oblikovali, vam bomo poslali več kontaktov. Določite osebo, ki bo odgovorna za vsako skupino, tako da bo lahko vsaka skupina komunicirala s svojim kontaktom in ga obveščala v primeru poznih logističnih težav z vašo skupino (odpoved udeleženca, zamuda pri prevozu itd...). Poskrbite, da bo vaša pot v Talin vsaki podskupini omogočila, da pride do svojega sprejemnega mesta.

Prihod

Tisti, ki prispejo 26. decembra, morajo priti na

Kaarli Kool, Kaarli puiestee 10

kjer bo potekal sprejem.

Tisti, ki prispejo 27. in nimajo zagotovljene namestitve za prvo noč, naj nas kontaktirajo na

info taizetallinn.ee

Praktične informacije in program

Ana Tulipan — 2024-10-03T10:36:48Z

Fotografija: Raigo Tõnisalu

Datum

Sobota, 28. december 2024 – Sreda, 1. januar 2025

Kdo lahko sodeluje?

Srečanje je namenjeno mladim odraslim med 18. in 35. letom starosti. Vodje skupin so lahko starejši. Vsi prebivalci Talina so povabljeni, da se udeležijo skupnih molitev in popoldanskih delavnic.

Nastanitev

Približno štirideset krščanskih skupnosti v Talinu in okolici se pripravlja na sprejem gostov. Iščejo družine gostiteljice za štiri noči, štiri zajtrke in kosilo 1. januarja. Če bo število udeležencev preseglo kapacitete družin gostiteljic, bo na voljo skupinska namestitev v športnih dvoranah ali šolah. Mladi odrasli s posebnimi potrebami se morajo prijaviti do 1. novembra, da bodo dobili ustrezno nastanitev.

Kako lahko sodelujem, če imam lastno nastanitev?
Če ste si že zagotovili nastanitev med srečanjem, morate v prijavnici obvezno navesti naslov nastanitve. Prav tako morate prvi dan priti na sprejem, da prejmete program, vstopnice itd. Vaši gostitelji se morajo obrniti na najbližjo skupnost gostiteljico in pojasniti, da se jim boste pridružili v času srečanja.

Ob prihodu

Sprejem za udeležence bo neposredno v gostiteljskih skupnostih. Letos 28. decembra ne bo osrednjega sprejema. Od 20. novembra dalje bo pripravljalna skupina v Talinu prijavljenim poslala kontaktne podatke oseb, odgovornih za sprejem v skupnostih, ki jim bodo dodeljene. Vsak udeleženec (ali vodja skupine ali podskupine) bo moral od konca novembra po elektronski pošti ali telefonu stopiti v stik z gostiteljsko skupnostjo v Talinu, da bi pred božičem uskladili podrobnosti o prihodu in gostovanju: GPS koordinate gostiteljske skupnosti, čas prihoda, spremembe sestave skupine v zadnjem trenutku, morebitne posebne potrebe člana skupine, čas odhoda, ipd. Udeleženci bodo prejeli račune za prehrano in javni prevoz na podlagi podatkov, navedenih v prijavnici, in prispevka, plačanega do 8. decembra.

Za vodje, ki prijavljajo skupine
Da bi v vsakem okrožju zagotovili raznolikost udeležencev, bodo večje skupine razdeljene v različne gostiteljske skupnosti v podskupinah po 15-20 udeležencev.
Če pridete z avtobusom, je pomembno, da prevozniku vnaprej pojasnite, da bo v Talinu potrebnih več postankov, da bo vsaka podskupina lahko izstopila v svoji dodeljeni gostiteljski skupnosti. Za avtobuse lahko zagotovimo parkirišče, ne moremo pa zagotoviti nastanitev za voznike avtobusov.

Program

Sobota, 28. december 2024
od 8.00 do 11.00: Prihod udeležencev in sprejem neposredno v dodeljenih lokalnih skupnostih, in nato pri družinah.
15.30 srečanje v gostiteljskih skupnostih in skupen odhod na večerjo in večerno molitev
17.30 delitev večerje (za naslednji dan prejmete pakirano kosilo)
19.00 večerna molitev (do 20.15), nato med 21.00 in 22.00 povratek k družinam gostiteljicam.

Nedelja, 29. december
zajtrk pri družinah gostiteljicah
11.00 nedeljsko bogoslužje v gostiteljski skupnosti
13.30 pakirano kosilo v središču mesta
14.30 tematske delavnice v središču mesta
17.30 delitev večerje (za naslednji dan prejmete pakirano kosilo)
19.00 večerna molitev, nato med 21.00 in 22.00 povratek k družinam gostiteljicam

Ponedeljek, 30. in torek, 31. december
zajtrk pri družinah gostiteljicah
09.00 jutranja molitev in program v gostiteljskih skupnostih
12.30 kosilo na poti v središče mesta (hrana, ki se jo prejeli večer prej)
13.00 opoldanska molitev v cerkvah v središču mesta
14.30 Delavnice o temah, povezanih z vero in notranjim življenjem, družbeno odgovornostjo, kulturo in umetniškim ustvarjanjem
17.30 delitev večerje (za naslednji dan prejmete pakirano kosilo)
19.00 večerna molitev, nato med 21.00 in 22.00 povratek k družinam gostiteljicam
V torek, 31. decembra: 23.00: molitev za mir v gostiteljskih skupnostih, sledi 'festival narodov', udeleženci se k družinam vrnejo do 2.00 zjutraj.

Sreda, 1. januar 2025
zajtrk pri družinah gostiteljicah
10.00 jutranja molitev/bogoslužje in slovo, srečanje v gostiteljskih skupnostih
13.00 kosilo pri družinah gostiteljicah
16.00 odhod

Katoliška maša
Večina gostiteljskih skupnosti bo pripadala različnim protestantskim tradicijam. To bo priložnost, da jih spoznate. Za tiste ki želijo, bo vsak dan pozno popoldne na voljo katoliška maša.

Prijava

Prijavite se tukaj
Prijave bodo odprte do 30. novembra.

Stroški

Udeležence prosimo, da prispevajo k stroškom srečanja (hrana, prevozi, logistika, itd.). Višina prispevka je odvisna od življenjskih stroškov v različnih državah.
Za mlade iz Slovenije je prispevek 80 EUR.
Za udeležence ali vodje skupin, ki lahko zaradi svojih poklicnih dejavnosti prispevajo več, predlagamo 120 EUR.

Če prispete kot prostovoljec 26. decembra, je višina prispevka enaka.

Prispevek je treba plačati s kartico do 8. decembra 2024 prek prijavnega obrazca. Če vam je ljubše bančno nakazilo, nas prosimo kontaktirajte meetings taize.fr za pravilno številko računa. Prosimo, upoštevajte: denarja ne moremo vračati! Ob plačilu s kartico boste avtomatsko prejeli potrdilo o plačilu. Če potrebujete račun, ga prosimo zahtevajte takoj, ko poravnate prispevek in ne šele kasneje.

Potovanje

Organizirana udeležba iz Slovenije:
Katoliška mladina: https://katoliskamladina.si/home/pr...

Organizirani avtobusi iz drugih držav:
iz Varšave: https://katolicydlasrodowiska.pl/eu... Povratna vozovnica: 135 EUR
iz Berlina: https://www.regenbogen-tourservice....

Če želite potovati z letalom, morda v poštev pride ponudba AirBaltic: tisti, ki potujejo na Evropsko srečanje mladih v Talin (čas potovanja v obdobju od 24. decembra do 5. januarja), lahko uporabijo kodo za popust TAIZETLL24.

26. december – prihod prostovoljcev

Potrebujemo nekaj prostovoljcev, ki bodo prišli dva dni prej. Igrate inštrument ali pojete v zboru? Želite pomagati v delovni skupini (delitev hrane, čiščenje, priprava dvoran za molitev, transport, delavnice, itd.). Bi radi pomagali lokalni skupnosti pri sprejemu udeležencev, pripravi molitev in jutranjega programa?

Sprejem 26. decembra bo med 9.00 in 13.00 na lokaciji v središču mesta. Prejeli boste prve informacije in bili dodeljeni gostiteljskim skupnostim. Petek, 27. decembra, bo namenjen oblikovanju delovnih skupin, vajam zbora in glasbenikov ter pripravam na prihod udeležencev v gostiteljske skupnosti v Talinu z okolico.

Temperature v Talinu

Ne pozabite na topla oblačila in tople (podložene) čevlje. Konec decembra se povprečne temperature gibljejo okrog 0°C, vendar morate biti pripravljeni tudi na temperature pod 0°C. Decembra dan traja 6 ur. Sonce vzide po 9.00 in zaide precej pred 16.00. Pred odhodom preverite vremensko napoved in temu primerno prilagodite svojo opremo!

Prinesite

preverite, ali imate sklenjeno zavarovanje odgovornosti
evropsko kartico zavarovanja
osebni dokument (osebna izkaznica ali potni list) in njegova fotokopija
copate (ob vstopu v hišo je običajno, da se preobujete)
telefon s polnilcem
podlogo (kvadrat iz pene) za sedenje na tleh
fotografije vaše družine, skupine, cerkve, itd.
majhno darilo za družino gostiteljico
spalno vrečo in podlogo za spanje (armafleks)
vsa zdravila, ki jih potrebujete

Zaščita oseb

Prosimo, da pozorno preberete stran Safeguarding. Stran stalno dopolnjujemo in posodabljamo.

Priprava

Na družabnih omrežjih @taizetallinn boste našli novice s fotografijami priprav
Video predstavitev: Multimedijski viri
Osnovne informacije: Romanje zaupanja se nadaljuje na obalah Baltskega morja
Več gradiva za pripravo bomo objavili v prihodnjih mesecih.

Multimedijski viri

Ana Tulipan — 2024-09-30T17:33:27Z

Uradni logotip

Predstavitveni letak

■ PDF dokument dostopen iz mape v skupni rabi

Napoved 47. Evropskega srečanja mladih

Ana Tulipan — 2024-01-30T22:30:00Z

30. decembra 2023 v Ljubljani je br. Matthew napovedal, da bo naslednje Evropsko srečanje mladih konec leta 2024 potekalo v glavnem mestu Estonije.

Po razglasitvi je br. Matthew besedo dal trem predstavnikom Estonskih cerkva:

Prosil bi pastorja Oveja Sanderja, da pove nekaj besed in vas vse povabi v Talin od 28. decembra 2024 do 1. januarja 2025:

Drage sestre in bratje v Kristusu. V veselje in čast mi je, da vam lahko izrečem prisrčno dobrodošlico v Talinu, kjer bo naslednje leto Evropsko srečanje mladih. Estonija je majhna država, z veliko ljudmi odprtih src. Estonija ni bogata država, a ima zelo bogato kulturo. Estonija velja za precej sekularno državo, vendar lahko najdete tudi veliko ljudi z globoko vero, predanih Kristusu. Naj nas naslednje srečanje v Talinu, tako kot sedanje v Ljubljani, približa drug drugemu in Bogu ter nam pomaga rasti v naši edinstveni poklicanosti za Njegovo prihajajoče kraljestvo. Do takrat pa naj ljubezen Očeta, usmiljenje Sina in občestvo Svetega Duha ostanejo z vsemi nami.

Triin Salmu je pri Estonski evangeličansko luteranski cerkvi odgovorna za delo z mladimi: Kaj pomeni biti mlad in kristjan v Estoniji?

To pomeni, da se razlikuješ od drugih ljudi. Lahko pomeni, da se za trenutek počutiš izključenega in izoliranega od drugih mladih v šoli, vendar tudi daje priložnost, da si drugim zgled Jezusa. Biti manjšina v družbi ustvarja tudi občutek enotnosti z drugimi kristjani, ki premagujejo ločnice veroizpovedi, zlasti med mladimi.

V Taizé že vrsto let prihaja pastorka Tiina Klement: Kaj bo to srečanje predstavljalo za Cerkve v Estoniji v tem času?

Dragi bratje in sestre. Zelo sem vesela, da bo naslednje evropsko srečanje potekalo v moji domovini. To srečanje, na katerem se na tisoče mladih zbere k molitvi ter med seboj deli svojo vero in življenje, bo za mlade v Estoniji velika podpora in navdih. Dvignilo bo naše ljudi in naši Cerkvi dalo upanje za prihodnost. Ker smo majhni, bodo sodelovale vse različne cerkve - to bo vidno znamenje enega Kristusovega telesa in Božje navzočnosti za celotno družbo. Vsi ste zelo dobrodošli! Bog vas blagoslovi!

Photo : Taizé Ljubljana

Romanje zaupanja se nadaljuje na obalah Baltskega morja

Ana Tulipan — 2024-01-30T22:00:00Z

Spodbujanje upanja za prihodnost

Baltsko morje, ki leži med Skandinavijo, baltskimi državami, Poljsko, Nemčijo in Rusijo, je potencialno križišče za narode severne Evrope. Od začetka vojne v Ukrajini se je tam na poseben način povečala zaskrbljenost. Srečanje mladih iz različnih držav, ki bodo skupaj molili, razmišljali in se medsebojno povezovali, bo pomagalo izraziti zavzetost mladih Evropejcev za obnovo celine kot skupnega doma z miroljubno prihodnostjo.

Gostoljubje: deljenje zaupanja, ki vas krepi

Ko prosite za gostoljubje, rečete tistim, ki vas sprejmejo: "Izročam se v vaše varstvo in oskrbo, zaupam vam," gostitelji pa pravijo: "Ne bojimo se vas, tu smo za vas. Želimo, da se počutite kot doma!". Udeležence bodo sprejela cerkvena občestva vseh veroizpovedi in družine. Estonija s skupno 1,4 milijona prebivalcev je od začetka vojne sprejela več kot 65.000 beguncev iz Ukrajine, kar je najvišji delež ukrajinskih beguncev na prebivalca v državi EU.

Pojoči narod

Pojoča revolucija je ime za postopen nenasilni proces, ki je leta 1991 pripeljal do ponovne vzpostavitve estonske neodvisnosti. Petje je bilo v petdesetih letih sovjetske vladavine vedno glavna združevalna sila Estoncev. Estonija se je EU pridružila leta 2004. Njeno ozemlje obsega 45.228 kvadratnih kilometrov. Z Rusijo ima 294 km dolgo mejo. 26 % Estoncev ima slovansko dediščino, med njimi je večina Rusov.

Od Tigrovega skoka do digitalne družbe

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so se voditelji Estonije odločili, da bodo z uporabo napredne tehnologije poenostavili življenje svojih državljanov. Vse interakcije med upravami in državljani so se digitalizirale. Programiranja se učijo že zelo zgodaj. V estonskem sektorju informacijske tehnologije je 4 % vseh zaposlenih in predstavlja 7 % BDP. Ta kontekst nam bo pomagal razmisliti o tem, kako lahko uporabimo umetno inteligenco, IT in druge tehnologije, utemeljene na zdravi antropologiji in etiki, ki gradijo osebe in skupnosti.

Pričevanje o Kristusu danes v neverski družbi

Estonija je bila v 12. stoletju eden zadnjih pokristjanjenih kotičkov Evrope. Ker se je Estonija v 16. stoletju pridružila reformaciji, je danes lokalna kultura zakoreninjena v luteranski in od 19. stoletja tudi pravoslavni tradiciji.

Danes v Estoniji 80 % mladih izjavlja, da niso pripadniki nobene vere. 70 % estonske mladine izjavlja, da nikoli ne moli. Udeležba na srečanju v Talinu bo priložnost za iskanje Vstalega Kristusa in pričevanje o njem. Kot so bile žene ob praznem grobu povabljene, naj poiščejo Jezusa, ki "je pred vami v Galileji", ali nismo danes povabljeni, da zapustimo svoje cone udobja in poiščemo tiste, ki na obrobju cerkvenih ustanov živijo duha odpuščanja, miru in pravičnosti? V Talinu se bomo srečali in prisluhnili ljudem upanja, ki se zavzemajo za služenje drugim, za gradnjo solidarnosti, za lepšanje življenja drugih ljudi ...

Doživljanje edinosti vseh krščenih

Doživeli bomo edinost vseh krščenih v različnih krščanskih tradicijah. Različne Cerkve, ki predstavljajo manjšino prebivalstva, si želijo govoriti z enim glasom in sodelovati, da bi bile slišane. Estonski svet cerkva združuje deset večjih veroizpovedi in skupnost iz Taizéja vabi k pripravi srečanja v Talinu. Med srečanjem bomo opoldne v cerkvah v središču mesta delili molitev različnih tradicij.

Taizé in Estonija

Odnosi med taizéjsko skupnostjo in estonskimi kristjani segajo v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je finska pesnica Anna-Maija Raittila-Nieminen obiskovala estonske kristjane in jih obveščala o dogajanju v Taizéju. V tistih letih so mladi Rusi, ki so bili v stiku s Taizéjem, lahko prihajali na poletne tabore, ki jih je organiziral Luteranski teološki inštitut v Talinu. Mladi Estonci so začeli redno obiskovati Taizé in se udeleževati evropskih srečanj od leta 1989. Maja 1990 se je 250 mladih Estoncev udeležilo severnoevropskega srečanja, ki ga je bil Taizé povabljen organizirati v Linköpingu na Švedskem.

Fotografija: Raigo Tõnisalu